V-F-X LJUBLJANA

Šesta edicija festivala V-F-X Ljubljana, tradicionalno namenjenega  eksperimentalnim praksam na področju filma in videa, suvereno  nadaljuje po skrbno zastavljenih stopinjah prve petletke. Tokrat  festival domuje na štirih lokacijah: osrednje dogajanje je postavljeno v prostore Slovenske kinoteke, avdiovizualni performansi  bodo v vsej polnosti zaživeli na odru Katedrale v Kino Šiška, del  programa pa v Aksiomi – Zavodu za sodobne umetnosti, kjer v  sodelovanju s programom taktike&prakse, ki ga je pod naslovom  Postajanje podoba tokrat kuriral Marco De Mutiis, tradicionalno  odpiramo prostor za kritično raziskovanje raznovrstnih digitalnih  podob na presečišču računalniške, internetne in filmske kulture.  Novost predstavlja četrta festivalska lokacija, in sicer +MSUM na  muzejski ploščadi Metelkova, kjer bo v prostorih tamkajšnjega  muzeja na ogled VR točka, ki tokrat ponuja večkrat nagrajeno  potopitveno izkušnjo v zgodovino britanske rave kulture V lovu  za ponavljajočimi se beati (2023) Darrena Emersona. 

Festival svečano odpiramo v Kino Šiška, kjer v sodelovanju z glas benim ciklom Level Up pozdravljamo multiinstrumentalistko, pev ko in skladateljico NÂR iz Libanona s soustvarjalcema, libanonskim  fotografom Naderjem Bahsounom in francoskim filmskim avtor jem Loïcom Verdillonom, ter Radio Hito, bruseljsko glasbenico  italijansko-vietnamskih korenin. NÂR bo v svojem kino-koncertu,  ki vključuje projekcije 16-mm filmov, ponudila zasanjan sprehod po  ulicah Bejruta in južnega Libanona. Radio Hito, ki briše meje med  tradicijo samospeva, sodobnim šansonom in ambientalno elektro niko, pa bo s svojo Casio klaviaturo predstavila princip glasbene  ekonomičnosti. V šišensko Katedralo se selimo tudi na predzadnji  festivalski večer, ko bo na odru zaživel glasbeno-vizualni perfor mans Propulzor – Partitura za ladjo Galeb, ki ga je navdihnila zgo dovina Galeba, »ladje miru in prijateljstva«, ki je v svet utopistično  izplula v času jugoslovanske politike gibanja neuvrščenih. 

Osrednji del festivala se bo odvil prostorih Slovenske kinoteke,  kjer tokrat programsko sidrišče predstavlja raziskovanje bri tanskega eksperimentalnega filma. Gostili bomo Johna Smitha,  enega najbolj emblematičnih avtorjev povojne britanske avant garde, ki je v iskanju vedno novega filmskega jezika izhajal iz strukturalistično-materialističnega pristopa k filmu in postal  eden najbolj žlahtno-humornih portretistov banalnosti človeške ga vsakdana. V goste smo povabili tudi večkrat nagrajeno ustvar jalko Mirando Pennell, ki skozi različne kritične arhivske prakse  raziskuje oblike kolektivnega ustvarjanja, v zadnjem obdobju pa  se posveča predvsem raziskovanju in prevpraševanju arhivov in  podob kolonialnega imaginarija. Tako Johnu Smithu kot Mirandi  Pennell bomo posvetili dva programa kratkih filmov. 

Obiskale nas bodo članice in člani filmskega in zvočnega kolektiva  Bristol Experimental and Expanded Film (BEEF), ki bodo s seboj  pripeljali tri raznovrstne programe. Prvi program bo predstavil iz brane naslove iz zgodovine britanskega eksperimentalnega filma  20. stoletja, kjer je pomembno ustvarjalno stičišče predstavljala  londonska kooperativa filmskih ustvarjalcev London Film-Maker’s  Co-Op. Drugi program z naslovom Zavzeta zrnatost se bo posvetil  sodobnim tokovom in predstavil (naj)novejše filme članic in članov  kolektiva. Te zaznamuje ustvarjalno premišljevanje materialnosti,  teksture in zrnatosti, ki izvira iz ročnih analognih metod, povezanih s filmi majhnih formatov. Tretji program – zaključek festivala  – bo prinesel performansa z razširjenim filmom: Melanie Crawford skozi zvok in vizualnost raziskuje napeto percepcijo mirnosti in  migotanja, medtem ko Mars Saude v svojem dvokanalnem perfor mansu s 16-mm razširjenim filmom in glasbeno spremljavo v živo  raziskuje vprašanje tehnologije vida, nasilje in položaj žrtve. 

Eden od avtorjev v fokusu, ki bo z nami tudi v živo, je japonski  animator Shunsaku Hayashi, ki velja za enega bolj samosvojih  sodobnih ustvarjalcev na že tako samosvojem področju srečanja  animiranega in eksperimentalnega avtorskega filma. Tudi Hayashi izhaja iz analognih tehnik pri oživljanju svojih slikarskih platen in  vztraja pri ročnem slikanju vsake posamezne sličice. 

Tudi tokrat predstavljamo skrbno izbrane koščke domače  zgodovine eksperimentalnega filma. Premierno si bomo ogledali  program osmih sveže digitiziranih filmov OM produkcije, ki so nas tali konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let prejšnjega  stoletja. Ta fiktivna umetniška entiteta z nepreštevnimi alter egi  letos praznuje petdesetletnico obstoja in še danes velja za enega  najbolj intrigantnih pojavov na sceni slovenskega in jugoslovan skega avantgardnega filma. 

Festivalsko stalnico predstavlja program Razgledi, ki v dveh delih  prinaša vrhunce svetovnega eksperimentalnega filma zadnjih  dveh let po izboru festivalske ekipe. Tako kot v prejšnjih letih  smo k sokuriranju tretjega programa Razgledov, ki se je letos v  prevladi spomenikov zgodovine svetovne avantgarde preimenoval v Kanon, povabili kuratorje pomembnih evropskih filmskih  arhivov in filmskih festivalov. Še ena ključna stalnica festivala je  program domačih študentskih filmov Brbotanja, kjer se tokrat  izboru presežnih del študentk in študentov umetniških akademij  iz Ljubljane (UL AGRFT, UL ALUO, AVA) in Nove Gorice (AU UNG)  pridružujejo še dela študentk in študentov koprske Pedagoške  fakultete Univerze na Primorskem, smer Vizualne umetnosti in  oblikovanja (UP PEF). 

Ob odprtju festivala bomo na razstavi Od kadra do sekvence v  preddverju Kinoteke predstavili rezultate tradicionalne predsfe stivalske delavnice za analogni film pod mentorstvom umetnice  Neže Knez, na kateri se je letos ponovno odkrivalo ustvarjalne  užitke snemanja z Bolex kamero in eksperimentalnega razvijanja  16-mm filmskih trakov. Izdelki iz delavnice bodo predvajani tudi  kot festivalski napovedniki pred festivalskimi programi v dvorani  Silvana Furlana. 

Letošnjo izvedbo festivala posvečamo nedavno preminulemu  umetniku in prijatelju Marku A. Kovačiču, enemu ključnih deležni kov ljubljanske alternativne scene, ki je deloval na področju videa,  performansa, instalacij in ambientov. Skozi svoja dela je stalno  premišljeval znanstvena odkritja in družbene spremembe; fiktivno  delo je bilo zanj praktično edini način, da se soočimo z realnostjo,  politično, eksistencialno, osebno … Zato smo se letos v programski  ekipi festivala odločili, da se Kanonu, programu Razgledov po  izboru gostujočih kuratorjev, pridružimo z Markovim videoper 

formansom American Dream (1986), ki skozi skrivalnice razgrajuje  sen o obljubljeni deželi in že sluti veliko tranzicijo družbenega  sistema v liberalni kapitalizem. Primeren film za čas, ko se zdi, da je  družbeni red znova pred velikimi spremembami. 

Festivalska ekipa