GOSTJE FESTIVALA /

John Smith(1952) je študiral film na Royal College of Art. Potem ko sta ga v formativnih letih navdihnila konceptualna umetnost in strukturalni film. V svojem opusu spretno spodkopava percipirane meje med dokumentarnostjo, fikcijo, reprezentacijo in abstrakcijo. Smithova dela so bila pogosto prikazana v neodvisnih kinih in predstavljena v galerijah po vsem svetu, prejela pa so tudi pomembne nagrade na številnih mednarodnih filmskih festivalih. Njegovo delo je vključeno v številne zbirke, med drugim tiste londonske Tate Gallery; državnega urada Arts Council England; newyorškega muzeja moderne umetnosti MoMA; Muzeja Sztuki v Lodžu; Ville de Genève v Švici in Kunstmuseum Magdeburg v Nemčiji. John Smith je zaslužni profesor likovne umetnosti na Univerzi v vzhodnem Londonu. Živi in dela v Londonu in francoskem departmaju Aude.

NÂR (DIY electronics, Free music) je libanonska multiinstrumentalistka, pevka in skladateljica, ki živi in dela v Bejrutu. V stalnem preobražanju ustvarja z različnimi instrumenti, svojim glasom in različnimi najdenimi predmeti. Ostri in hipnotični performansi NÂR so zvočni eksperimenti in improvizacije v živo, ki jih pogosto vodijo kratki stavki, ki se ponavljajo kot mantre. Njena glasba izvira iz zelo široke palete zvokov, navdihov in žanrov, kot so bližnjevzhodna glasba, severnoafriški trans, industrial in elektronska glasba. Leta 2021 je NÂR začela ustvarjati edinstven instrument, ki je v osnovi sestavljen iz starih ur in zvoncev, kar je porodilo novo razsežnost v njeni praksi. Glasbenica vidi svoje performanse kot »zaporedje svetih napak«.

Praksa Vicky Smith na področju eksperimentalne animacije vključuje podobe in sledi telesa. S pomočjo animiranja neposredno na filmski trak, igranega filma in performansa vzpostavlja napetost med fizičnim in materialnim ter tako raziskuje pogoje krhkosti, vztrajnosti in odpornosti. Njena dela se prikazujejo v galerijah in na festivalih po vsem svetu (Festival Courtisane, Mednarodni filmski festival v Rotterdamu, Fort Mason Center for Arts & Culture, San Francisco, 2025, Filmski festival v Ann Arborju, Michigan).

Mars Saude je umetnik_ca in filmski_a ustvarjalec_ka, ki se ukvarja z dokumentiranjem, obrobnimi zgodovinami, pokrajino, nevrodivergentno poetiko, spekulativno fikcijo, radikalno politiko in besedili. Njihova na času osnovana medijska praksa vključuje 16-mm film, fotografijo, ilustrirana predavanja-performanse in zvok. Mars Saude je portugalski_a državljan_ka, ki je odrastel_a v Kaliforniji, zdaj pa je član_ica BEEF (Bristol Experimental and Expanded Film) in trenutno koordinira Labordy Ffilm Aber v Walesu.

Andrea Matošević je univerzitetni profesor in raziskovalec na področju etnoantropologije, kulturologije, zgodovine in filozofije. Objavil je več deset znanstveno-raziskovalnih del in šest monografij. Njegova zadnja monografija nosi naslov Kolos Jadrana. Industrijski film i brodogradilište Uljanik u drugoj polovici XX. stoljeća.

Miodrag Gladović je diplomirani inženir elektroakustike, glasbenik, glasbeni producent in multimedijski umetnik. Sodeluje s številnimi domačimi in tujimi umetniki kot oblikovalec zvoka ali pri tehnični realizaciji multimedijskih in interaktivnih umetniških instalacij.

Miranda Pennell (1963) je umetnica in filmska ustvarjalka, ki živi in dela v Londonu. V njenem nedavnem in trenutnem delu so fotografski arhivi uporabljeni kot izhodišče za refleksijo o kolonialnih dediščinah. Sprva se je šolala na področju sodobnega plesa, njeni nagrajeni videi, v katerih je raziskovala koreografijo v vsakdanjem življenju, pa so se na veliko prikazovali in predvajali v mednarodnem prostoru. Kasneje, leta 2010, je magistrirala iz vizualne antropologije na kolidžu Goldsmiths Univerze v Londonu, potem pa se je lotila praktične doktorske raziskave pristopov k aktiviranju podob iz imperialnih arhivov, ki jo je zaključila leta 2016. Sedaj uči prakse gibljivih podob in uprizoritvene prakse; včasih piše in kurira; kot aktivistka pa deluje na področju politike antirasizma, internacionalizma in človekovih pravic.

Loïc Verdillon je filmski ustvarjalec, glasbenik in grafik. Njegovo trenutno raziskovanje se osredotoča na zvok, njegovo materialnost in oblike. Od leta 2016 je sodirektor in sodelavec neodvisnega filmskega laboratorija Atelier MTK v Grenoblu, kjer tudi ustvarja filme in performanse s 16-mm filmskim trakom. S performansi z razširjenim filmom in delavnicami s 16-mm filmskim trakom je gostoval po vsem svetu, med drugim na Norveškem, v Italiji, Švici, ZDA, Kanadi, Nemčiji, Franciji, na Češkem, v Belgiji, Latviji in Indoneziji.

Louisa Fairclough je filmska ustvarjalka in umetnica. V zadnjem desetletju je ustvarila serijo del kot odziv na skicirke svoje pokojne sestre Hette Fairclough, in sicer od instalacij razširjenega zborovskega filma na 16-mm traku do performansov s pevci. Louisa je ustanovna članica BEEF.

Émilien Duboc (1987) je najprej študiral biokemijo v Franciji in na Nizozemskem, pri čemer se je osredotočal na nastanek življenja na Zemlji, potem pa se je obrnil k fotografiji in filmu. Med študijem na KASK & Conservatorium/Fakulteti v Gentu (Belgija) je razvil prakso, ki temelji na filmu, kemiji podob in rekonstrukciji zvoka, s čimer se je poslovil od sinhronosti. Na Le Fresnoy – Studio national des arts contemporains je v polnosti udejanjil zvezo med znanstvenim in umetniškim raziskovanjem.

Alen Sinkauz je diplomirani muzikolog, skladatelj in izvajalec ter dobitnik petih zlatih aren za filmsko glasbo na puljskem filmskem festivalu. Sklada in oblikuje zvok za glasbeno-scenske, plesne in gledališke predstave ter radiofonske, na določeno prizorišče vezane in multidisciplinarne produkcije.

Mateo Patekar, rojen leta 1993 v Zagrebu, je že v zgodnjem otroštvu kazal zanimanje za glasbo in tonsko tehniko. Pri komaj dvanajstih letih se prvič sreča z mešalno mizo, ki postane njegova osrednja fascinacija. Kombinacija izobraževanja in prostovoljnega dela v zagrebškem KSET-u ga pripelje do kariere profesionalnega tonskega mojstra. V zadnjih desetih letih aktivnega delovanja na področju zvoka v živo je sodeloval s širokim spektrom izvajalcev. Od avdiovizualnih umetnikov ter najuspešnejših ex-Yu in indie zasedb do gledališča in eksperimentalne glasbe.

Po študiju primerjalne književnosti ter nemškega jezika in kulture je Tena Trstenjak začela delati v filmski industriji. Trenutno je koordinatorka Društva 25 FPS in selektorica Festivala 25 FPS, v produkcijski hiši Dinaridi Film pa dela kot producentka.

Edith van der Heijde živi v Utrechtu, dela pa v nizozemskem muzeju za film in gibljive podobe EYE. Na oddelku SEE NL je vodja mednarodne promocije nizozemskih kratkih in eksperimentalnih filmov. SEE NL, ki je plod sodelovanja med Eyem in Nizozemskim filmskim skladom, je odgovoren za mednarodno promocijo nizozemskih filmov, nizozemske filmske industrije in filmske kulture. Edith vodi tudi Eyevo nacionalno distribucijsko platformo za nizozemske kratke filme Korte Film Poule. Poleg tega na mednarodnih festivalih promovira Eyev katalog nizozemskih kratkih eksperimentalnih filmov.

Shunsaku Hayashi (1992) je slikar in filmski ustvarjalec. Študiral je likovno umetnost na kolidžu Goldsmiths Univerze v Londonu, za kar je med letoma 2012 in 2015 dobil štipendijo japonske Agencije za kulturne zadeve. Njegov prvi animirani film v tehniki stop-motion, Remember (2015), je prejel zlatega jezdeca za animirani film na 28. ediciji festivala Filmfest Dresden. Leta 2017 je Interstitial osvojil veliko nagrado žirije za kratki animirani film na 23. filmskem festivalu Slamdance, Railment (2017) pa je prejel nagrado Chris Frayne Award za najboljši animirani film na 55. filmskem festivalu v Ann Arborju. Leta 2019 je bil Leaking Life izbran za sekcijo Generacija 14plus na 69. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu. Leta 2020 je bil Hayashi podeljevalec nagrad na študentskih oskarjih. Njegov kratki film Our Pain (2023) je prejel nagrado High Risk na Mednarodnem festivalu animiranega filma Fantoche in posebno nagrado žirije na Animafestu v Zagrebu.

Matt Davies se v svojem delu ukvarja predvsem z dejanjem poslušanja, živim nastopom in raziskovanjem na naključju osnovanih kompozicij skozi prizmo razširjenega filma. Z uporabo doma narejenih mikrofonov, magnetnega traku, abstraktnega gramofoniranja, mikro zvokov, predelanih projektorjev in ročno razvitih filmskih zank v ospredje postavlja trenutek in material projekcije. Njegovi pretekli projekti vključujejo zvočno instalacijo By the Mark, the Deep, ki jo je ustvaril v sodelovanju z Milom Newmanom in vsebuje terenske posnetke iz potopljenega mesta Dunwich ter »Brunswick Light Ray Process«, raziskovalni projekt, ki uporablja svetlobo za snemanje zvoka. Trenutno opazuje nemirna vodna telesa in eksperimentira z optično-zvočnimi nihali.

Melanie Clifford se ukvarja s prevajanjem med filmom, zvokom, risbo, radiodifuzijo, materialom in prizoriščem. Njeno delo vključuje ustvarjanje vizualnih partitur za spremenljive interpretacije zvoka, ki spodbujajo občutljivost za podrobnosti, majhna nihanja in strukturno necelovitost. Njeno delo je bilo razstavljeno, izvedeno in predvajano v mednarodnem prostoru. Je članica umetniškega kolektiva Bristol Experimental & Expanded Film iz Združenega kraljestva.

Ivan Ramljak (1974, Hrvaška/Jugoslavija) je filmski ustvarjalec, filmski kritik in neodvisni kurator. Ustanovil je Festival filmov o človekovih pravicah v Zagrebu. Med drugim je kuriral filmski program Kratki torek v kinu Tuškanac v Zagrebu in je bil umetniški direktor Tabor Film Festival. Njegovi filmi so bili prikazani na več kot 80 mednarodnih festivalih po vsem svetu. Je član izbirne komisije za kratke filme za Mednarodni filmski festival v Rotterdamu in deluje kot skavt filmov iz držav nekdanje Jugoslavije.

Vladislav Knežević je medijski umetnik in režiser. Prvenstveno se ukvarja z avdiovizualnim raziskovanjem in ustvarja dela z uporabo že posnetega video materiala, digitalne fotografije, mikroanimacije, stereoskopske 3D-tehnike in generativnega elektronskega zvoka, s čimer skuša ustvariti novo izkušnjo gledanja filmskega medija.

Nenad Sinkauz je diplomirani etnomuzikolog, skladatelj in izvajalec ter dobitnik petih zlatih aren za filmsko glasbo na puljskem filmskem festivalu. Trenutno raziskuje preslikavo MIDI za električno kitaro in sodeluje pri številnih avdiovizualnih, gledaliških in koncertnih produkcijah.

Neža Knez (1990, Slovenija/Jugoslavija) je intermedijska umetnica, ki deluje med Ljubljano in Zagrebom. Njeno delo raziskuje hibridne formate, ki združu- jejo diskurzivne in poetične principe umetniške prakse, pri čemer nanje gleda kot na neločljive od vsakdanjega življenja. Zanimajo jo odnosi in difrakcije, ki nastajajo pri strukturiranju oblik, naj gre za gibljive slike, zvok, jezik ali mešane medijske instalacije.

Stoffel Debuysere je bruseljski raziskovalec ter kurator na področjih filma in avdiovizualnih umetnosti. V sodelovanju z različnimi organizacijami in institucijami je organiziral številne filmske in glasbene programe. Je član kolektiva Courtisane in predava kritične filmske študije na KASK & Conservatorium v Gentu, kjer je doktoriral s projektom Figures of Dissent (Cinema of Politics, Politics of Cinema). Na KASK & Conservatorium trenutno opravlja podoktorsko raziskavo o politiki filmske glasbe z naslovom Echoes of Dissent.