GOSTJE FESTIVALA /

GOSTJE FESTIVALA /

Carlos Velandia (1996, Kolumbija) je filmski ustvarjalec, ki se ukvarja s filmskim programiranjem in novimi mediji ter se pri svojem delu osredotoča na antihegemonsko reprezentacijo in razširjeno animacijo. Njegovo delo z Angelico Testrepo se je uvrstilo v 96. izbor za oskarja, nagrado BAFTA in nagrado Goya, prejel pa je tudi nagrado Uppsala v spomin na Ingmarja Bergmana. Njuni filmi so bili večkrat premierno prikazani na mednarodnem festivalu animiranega filma v Annecyju.

Marina Kožul (1978, Hrvaška/Jugoslavija) dela za neprofitno organizacijo 25 FPS – Združenje za avdio-vizualno raziskovanje v Zagrebu. Na festivalu 25 FPS dela kot urednica/kuratorka in producentka. Doslej je kurirala programe za festivale in art kine in promovirala hrvaški eksperimentalni film, video in animacijo na evropskih in mednarodnih filmskih in medijskih dogodkih. Od leta 2012 sodeluje z Mednarodnim filmskim festivalom v Rotterdamu kot svetovalka za kratke filme.

Soda Jerk je avstralski umetniški dvojec, ki ustvarja filme, osnovane na vzorčenju, in to z odpadniškim dokumentarnim vzgibom. V temelju ju zanima politika podob; kako krožijo, komu koristijo in kako se lahko izničijo. Po več kot desetletju življenja in dela v New Yorku sta se nedavno preselili v Evropo.

Sam Mountford (1992, Avstralija) je umetnik in filmski ustvarjalec. Živi na Portugalskem. Diplomiral je na Šoli za ustvarjalne umetnosti in medije Univerze v Tasmaniji. Trenutno končuje magisterij na Dutch Art Institute – Roaming Academy. Njegovo delo je bilo prikazano na festivalih in v ustanovah, kot so Het Nieuwe Instituut, Contemporary Art Tasmania, Bienal Fotografia do Porto, Mednarodni festival kratkega filma v Oberhausnu itd.

Socrates Stamatatos (1997, Grčija) je neodvisni kurator in transdisciplinarni umetnik iz Aten. V svojih kuratorskih, umetniških in teoretskih prizadevanjih se ukvarja s queer izkušnjo in filozofijo skrbi. Svoje delo je razstavil samostojno in v sodelovanju z različnimi umetniškimi in kulturnimi institucijami, med drugim z Institute of Network Cultures, panke.gallery, HGW Std., Onassis ONX/AiR, die Angewandte in State of Concept.

Andrej Lupinc (1961, Slovenija/Jugoslavija) je bil med letoma 1980 in 1984 član skupine Laibach. V tem času je delal samostojne avtorske projekte pod imenom Keller. Od leta 1983 do danes dela kot snemalec in direktor fotografije, kot stalni sodelavec video produkcije ŠKUC-Forum (pozneje Forum Ljubljana) ter kot režiser in scenarist. Mnoga njegova dela navdihujejo potovanja po svetu, predvsem kot spremljevalec gledaliških skupin in televizijski delavec.

Daniel Nuderscher (1982, Avstrija) se udejstvuje na številnih področjih umetni- škega izraza, kot so fotografija, film, kiparstvo, svetlobne instalacije, pisanje, slikarstvo, vizualna in krajinska umetnost. Svoja dela je predstavil na različnih razstavah na Dunaju, v Spodnji Avstriji, Hanoju in na Južnem Tirolskem, kratki film SKRFF pa je bil med drugim prikazan v tekmovalnem programu festivalov, kot so Annecy, Animafest Zagreb in Ottawa.

Mariya Nikiforova (1986, Rusija/SZ) je iz filma in AV umetnosti magistrirala na Sorboni, trenutno pa je doktorska kandidatka na univerzi Pariz 8 (Saint-Denis). Je vodja filmskih zbirk pri Light Cone, francoski distribucijski hiši in arhivu eksperimentalnega filma. Je filmska kuratorka, avtorica mnogih člankov in publikacij o filmu ter filmska ustvarjalka. Je tudi članica umetniške zadruge – filmskega laboratorija L’Abomniable v Parizu.

Ulrich Ziemons (1982, Nemčija) je od leta 2021 vodja sekcije Berlinala Forum Expanded (do leta 2024 skupaj z Alo Younis). Od leta 2006 opravlja različne funkcije za Arsenal – Inštitut za film in video umetnost. Od leta 2012 je član kuratorske ekipe Forum Expanded. Ob svojem delu za Arsenal je bil tudi član izbirnih komisij za programe kratkih filmov različnih festivalov.

Silvia Dal Dosso (Italija) je umetnica, pisateljica in raziskovalka digitalnih teh- nologij in spletnih subkultur. Leta 2016 je soustanovila umetniški kolektiv Clusterduck, ki deluje na področju raziskovanja, oblikovanja in transmedijev. S Clusterduckom je ustvarila in kurirala kolektivne razstave in interaktivne instalacije, kot sta #MEMEPROPAGANDA in Meme Manifesto, ter publikacije, kot je The Detective Wall Guide. Piše o umetnosti in tehnologiji.

Tadej Droljc (1981, Slovenija/Jugoslavija) je umetnik in kreativni programer, ki ustvarja na stičišču zvoka, slike in svetlobe. Doktorsko raziskavo je opravil na Centru za raziskovanje nove glasbe na Univerzi v Huddersfieldu. Za svoje delo je prejel več mednarodnih nagrad. Nastopal in razstavljal je na festivalih, kot so Ars Electronica, pariški bienale NEMO, L.E.V., Brighton Digital Festival, Semibreve, Sonica Glasgow, Lunchmeat, Node in drugi.

Karpo Godina (1943, Makedonija/Jugoslavija) je ena od osrednjih osebnosti jugoslovanskega filma in črnega vala, ki mu je v šestdesetih let prejšnjega stoletja vdahnil neizrekljivo izrazno svobodo, usmerjeno proti vsem oblikam represije, ter anarhični duh. V svojih avantgardnih kratkih filmih iz šestdesetih in sedemdesetih let ter celovečercih iz osemdesetih in devetdesetih let se je stalno gibal med fikcijo in nefikcijo.

Nataša Prosenc Stearns (1966, Slovenija/Jugoslavija) je multidisciplinarna umetnica, katere delo obsega enokanalne videe, video instalacije, kratke in celovečerne filme ter fotokolažne tiske. Poznana je po kreativni uporabi negalerijskih prostorov in velikih večkanalnih instalacijah. Področja njene- ga umetniškega raziskovanja so odtujenost in identiteta, gibanje in metamorfoza. Njena dela so bila razstavljena v pomembnih institucijah v mednarodnem prostoru, med drugim na Beneškem bienalu.

Lara Reichmann (1995, Slovenija) je umetnica, ki deluje na področju videa in animacije. Pri svojem delu pogosto izhaja iz zgodb o pozabljenih, izbrisanih ali nedoločljivih krajih ter likih, ki bivajo na periferijah arhivirane zgodovine. Njeni nedavni projekti se osredotočajo na digitalne vmesnike, glitche in časovne zamike, preko katerih se gradijo vzporedne virtualne pokrajine satelitskih posnetkov. Sodelovala je na več skupinskih in samostojnih razstavah.

Georgia-Lucy Ingall (1987, Avstralija) je multidisciplinarna umetnica, katere delo je tako osebno kot kulturno kritično. V svoji umetnosti uporablja postopke ponovne rabe in ponovnega vključevanja, pri čemer se z uporabo obstoječih materialov in oblik posveča humorju, skupnostim in transformativnem potencialu tveganja.

Armand Lesecq (1994, Francija) je interdisciplinarni umetnik in skladatelj, ki svojo prakso razvija na področjih zvoka in vizualne umetnosti, umetnosti- znanosti, eksperimentalne glasbe in razširjenega filma.

Ivan Ramljak (1974, Hrvaška/Jugoslavija) je filmski ustvarjalec, filmski kritik in neodvisni kurator. Ustanovil je Festival filmov o človekovih pravicah v Zagrebu. Med drugim je kuriral filmski program Kratki torek v kinu Tuškanac v Zagrebu in je bil umetniški direktor Tabor Film Festival. Njegovi filmi so bili prikazani na več kot 80 mednarodnih festivalih po vsem svetu. Je član izbirne komisije za kratke filme za Mednarodni filmski festival v Rotterdamu in deluje kot skavt filmov iz držav nekdanje Jugoslavije.

Joanna Bacas (1994, Grčija) je transdisciplinarna umetnica, ki trenutno živi v Berlinu. Diplomirala je iz likovne umetnosti in kiparstva na Akademiji za umetnost Weissensee. Njena praksa zajema keramiko, nakit, poezijo in ilustracijo, pri čemer skozi kvir feministično perspektivo raziskuje identiteto, delovanje, čutnost in upor. Razstavljala je na mednarodni ravni, med drugim v HGW STD, na Milan Jewelry Week, Budapest Jewelry Week in v Schwules Museum Berlin.

Neža Knez (1990, Slovenija/Jugoslavija) je intermedijska umetnica, ki deluje med Ljubljano in Zagrebom. Njeno delo raziskuje hibridne formate, ki združu- jejo diskurzivne in poetične principe umetniške prakse, pri čemer nanje gleda kot na neločljive od vsakdanjega življenja. Zanimajo jo odnosi in difrakcije, ki nastajajo pri strukturiranju oblik, naj gre za gibljive slike, zvok, jezik ali mešane medijske instalacije.

Sara Bezovšek (1993, Slovenija) je vizualna umetnica, ki deluje na področju internetne umetnosti, eksperimentalnega filma in grafičnega oblikovanja. Za njeno umetniško prakso je značilna reapropriacija spletnih in popkulturnih materialov. Njene pripovedi so hkrati kritika in praznovanje zelo nasičenih spletnih medijskih pokrajin, po katerih vsakodnevno krmarimo. Sodelovala je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah.

Anže Peršin je filmski producent z dolgoletnimi filmskimi izkušnjami. Delal je v komercialni filmski produkciji po Južni Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, bil je lastnik komercialne producentske hiše v Lizboni. Od leta 2015 razvija Stenar Projects, produkcijsko platformo za umetniški film (artists’ moving image) s sedežem na Portugalskem. Je član Associação de Produtores de Cinema e Audiovisual in štipendist programa dokumentarnega filma Sundance Institute 2019.