RAZGLEDI Ill /

RAZGLEDI Ill /

Program filmov po izboru gostujočih kuratorjev evropskih filmskih arhivov in filmskih festivalov.

JE TO BREZČASNO?

Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk

Karpo Godina, Jugoslavija (Srbija), 1970, DCP (posneto na 35 mm), barvni, 12', bd/ap

Kolaž prizorov, posnetih v različni svetlobi in mavričnih odtenkih vremena, v katerem nastopi skupina priznanih umetnikov; vsak izmed prizorov nosi individualno težnjo in strahotno željo po svobodi.

Film po izboru Slovenske kinoteke.

33 trikov z jojojem

P. White, ZDA, 1976, 16 mm, barvni, 8', bd

Eksperimentalni kratki film P. Whita pokaže natanko to, kar naslov obljublja: prvak v igri z jojojem Daniel Volk izvede 33 svojih najbolj zapletenih, sijajnih trikov s poskakujočo igračo, pri čemer je njegova spretnost prikazana v hipnotičnem počasnem posnetku. Ta film, ki je hkrati minimalističen performans, študija gibanja in ironična časovna kapsula predmestja 70. let prejšnjega stoletja, je prišel v Arsenalovo zbirko prek potujočega programa muzeja Whitney z naslovom Novi ameriški filmski ustvarjalci leta 1978 in ostaja eno manj videnih, bolj obskurnih del v arhivu.

Film je izbral Urlich Ziemons (Arsenal Berlin, festival Berlinale-Forum Expanded).

Prélude 10 (analysa)

Maria Kourkouta, Francija, 2011–2012, 16 mm, čb, 8', bd

Ta film, ki ga tvori dolga panoramska sekvenca, sestavljena iz podob, posnetih na koncu Stillwell Avenue na Coney Islandu (v New Yorku), je poklon grški glasbenici Leni Platonos in vrhunec serije vizualnih eksperimentov s statičnimi in gibljivimi podobami. 

Film je izbrala Mariya Nikiforova (Light Cone Paris).

Kempinski

Neïl Beloufa, Francija, 2007, DCP, barvni, 14', ap, svp

Kempinski je mističen in animističen kraj. Ljudje pridejo iz teme in v rokah držijo fluorescentne svetilke; govorijo o čarobnem svetu. »Danes imamo vesoljsko postajo. Kmalu bomo lansirali vesoljske ladje in nekaj satelitov, ki nam bodo omogočili pridobiti veliko več informacij o drugih postajah in drugih zvezdah.« Njihova pričevanja sprožijo zmedo in protislovje: nujno je drugo branje, da bi povsem razumeli, kaj se dogaja v tej edinstveni mešanici fikcije (znanstvene fantastike) in »resničnega« dokumentarca. Scenarij filma, ki je bil posnet v različnih mestih v Maliju, definirajo specifična pravila: intervjuvani ljudje si zamišljajo prihodnost in o njej govorijo v sedanjiku. Njihove upanja polne, poetične in duhovne zgodbe in fantazije so posnete in zmontirane na melodičen način; Kempinski tako domiselno postavi pred preizkušnjo naša eksotična pričakovanja in stereotipe o Afriki. 

Film je izbrala Marina Kožul (festival 25 FPS Zagreb).

V 8. minutah okoli sveta

Andrej Lupinc, Slovenija (Jugoslavija), 1990–2000, digitalni format, barvni, 9'38''

Avtorski dokumentarni video kolaž vključuje posnetke, nastale na različnih krajih sveta, ki jih je avtor obiskal kot snemalec RTV Slovenija. Raznolikost estetik je prikazana skozi kompilacijo posnetkov iz različnih kontinentov. Ustaljen ritem različnih posnetkov te poenoti in razbije navidezne simbolne razlike. Video bi bila idealna vizualizacija Levi-Straussove antropološke teorije, ki jo je razvil v svoji knjigi Rasa in zgodovina. Uporabljena pesem skupine Buldožer »Svaki čovjek ima svoj blues« zdaj učinkuje na globalni ravni in zadeva najrazličnejše kulturne skupine ter ni več kritika, ki bi bila imanentna zgolj zahodnjaški družbi.

Film po izboru SCCA-Ljubljana, arhiv Postaja DIVA.

Ulični film, 5. del

Robert E. Fulton, ZDA, 1977, digitalni format (posneto na 16 mm), čb, 13’, bd

Robert Fulton naredi nekaj neverjetnih stvari s fotografijo v časovnih presledkih, ki daje nadrealistično staccato gibanje prizorom večinoma z mesečino obsijane plaže v Braziliji. Palme v vetru, mokri pločniki in rešetke kanalizacije, valovi in pesek (nekateri videni iz letala) ustvarijo fantastične abstraktne vzorce, medtem ko migotajo na platnu. 

Film je izbral Ivan Ramljak (neodvisni kurator in selektor festivala v Rotterdamu).

Projekcija v prisotnosti gostujočih kuratorjev.

O AVTORJIH:

Karpo Godina (1943, Makedonija/Jugoslavija) je ena od osrednjih osebnosti jugoslovanskega filma in črnega vala, ki mu je v šestdesetih let prejšnjega stoletja vdahnil neizrekljivo izrazno svobodo, usmerjeno proti vsem oblikam represije, ter anarhični duh. V svojih avantgardnih kratkih filmih iz šestdesetih in sedemdesetih let ter celovečercih iz osemdesetih in devetdesetih let se je stalno gibal med fikcijo in nefikcijo.

Andrej Lupinc (1961, Slovenija/Jugoslavija) je bil med letoma 1980 in 1984 član skupine Laibach. V tem času je delal samostojne avtorske projekte pod imenom Keller. Od leta 1983 do danes dela kot snemalec in direktor fotografije, kot stalni sodelavec video produkcije ŠKUC-Forum (pozneje Forum Ljubljana) ter kot režiser in scenarist. Mnoga njegova dela navdihujejo potovanja po svetu, predvsem kot spremljevalec gledaliških skupin in televizijski delavec.

Maria Kourkouta (1982, Grčija) je režiserka, montažerka in producentka. Po kratkem filmu Vrnitev na Eolovo ulico iz leta 2014 (nagrada Arte v Oberhausnu) je leta 2016 skupaj s pesnico Niki Giannari režirala svoj prvi celovečerni film Spektri strašijo po Evropi (najboljši mednarodni dokumentarni film na FF v Jihlavi). Že več kot deset let je aktivna članica francoskih umetniško vodenih filmskih laboratorijev L'Etna in L'Abominable.

Neïl Beloufa (1985, Francija) je francosko-alžirski filmar in multidisciplinarni umetnik. Njegova večplastna praksa obravnava teme geopolitike, tehnologije, urbanizma in ideologije s pomočjo intermedialnih projektov, ki združujejo video, kiparstvo, družbeno udeležbo in pogosto dinamične procese, kot sta aktivacija senzorjev ali algoritemski nadzor. S svojimi sistemi preizprašuje družbeno atomizacijo in sodobne strukture moči v dobi informacij.

Robert E. Fulton (1939-2002, ZDA) je kot snemalec iz zraka in direktor fotografije sodeloval pri snemanju različnih dokumentarnih filmov, med drugim pri filmih svojega prijatelja Roberta Gardnerja. Njegovi skrivnostni, labirintni filmi so polni izzivalne poetičnosti. Fulton je bil akrobat in agitator, ki je s kombinacijo podob in idej ustvarjal nenavadne in izrazito lirične superpozicije. Njegov film je film pustolovca, ki nam razkriva osupljivo pokrajino novega sveta.

P. White je bil terapevt, trgovec s starinami in nekoč najslavnejši obiskovalec zabav v Bostonu. Posnel je le en film.