BEEF //

BEEF //

BEEF I

Britanski eksperimentalni film

Britanski eksperimentalni film prejšnjega stoletja, ki ga je navdihnila ameriška avantgarda, je hitro našel lastno smer. Filmi v tem programu predstavljajo le delček teh bogatih praks. Veliko teh del je bilo ustvarjenih v londonski kooperativi filmskih ustvarjalcev London Film-Makers' Co-op, osredinjena pa so na dejavnost izdelovanja in postopkovne sisteme. Kopirka kooperative, ki jo je konstruiral Malcolm Le Grice, je omogočala kompleksne tehnike izdelovanja kopij in spodbujala strategije strukturalnega filma, kot so ponavljanja in eksperimentiranje z barvo. Vzpostavljeni so bili sistemi, s katerimi naj bi se oblikovalo delo: zlasti zgodnejši filmi so se naslanjali na pokrajino kot obstoječi red, danosti, ki jih je diktirala filmska tehnologija, kot je dolžina kolutov, pa so določale številna dela, vključno z deli Guya Sherwina. Osredotočanje na pokrajino se je kasneje razvilo v prevpraševanje ekoloških tem (Sandra Lahire). Telo je v teh delih prisotno v odnosu do filmskih operacij: kot orodje strukturiranja (William Raban), kot odsotnost (Lis Rhodes), s taktilnostjo (Annabel Nicolson) ter kot sredstvo uprizoritve in geste (Jayne Parker). Pionirske tendence, ki so vzniknile v tem plodovitem obdobju, so zaznamovale velik del gibljivih podob sodobnih umetnikov.

Kolektiv BEEF

Berlinski konj

Malcolm Le Grice, Velika Britanija, 1970, 16 mm, 1.37, barvni, 9', brez dialoga

Večprojekcijski film je bil v celoti osnovan na novi, a enostavni zamisli o ponavljajoči se in subtilno spreminjajoči se filmski zanki; soundtrack, ki ga je ustvaril Brian Eno, pa je bil realiziran z uporabo kasetne zanke. Avtor v filmu raziskuje, kako deluje oko in kako um zgradi zaznavno ritmično strukturo. 

Oblike

Annabel Nicholson, Velika Britanija, 1970, 16 mm, 1.37, barvni, 7', nemi

Abstraktno raziskovanje na osnovi teksturnih in plastičnih virov. Barve, oblike in ritmi izvirnih elementov so bili razviti v lirično abstraktno vizijo s pomočjo ponovnega snemanja s platna, superpozicije, projekcije stop-motion, montaže in raziskovanja naključnega taktilnega procesa filma, tj. prašnih delcev.

Dih

William Raban, Velika Britanija, 1974, 16 mm, 1.37, barvni, 13', brez dialoga

Film, posnet v odročnem delu Dartmoorja, je strukturiran okoli natančne koreografije. Tri osebe dobijo vsaka svojo kamero, v kateri je 30,5 metrov filmskega traku Kodachrome, in navodila, naj hodijo stran od kasetofona, umeščenega v pokrajino. Dih snemalcev in piskanje na piščalko postaneta mera za trajanje snemanja med njihovim potovanjem.

Metronom

Guy Sherwin, Velika Britanija, 1975, 16 mm, 1.37, čb, 3', nemi

Sprehod poznopopoldanskega sonca čez polico nad kaminom v času ene ure ali več, posnet v časovnih presledkih pri hitrosti ene sličice na sekundo. Utež na metronomskem nihalu se med snemanjem periodično nastavlja, da bi se spremenile fazne nastavitve dveh vzmetnih mehanizmov – enega v kameri, drugega v metronomu.

Lahko čtivo

Lis Rhodes, Velika Britanija, 1978, 16 mm, 1.37, čb, 20', slovenski video podnapisi

Film se začne v temi. Ženski glas bere odlomke iz besedila ameriške modernistične pisateljice Gertrude Stein. Ko se glas ustavi, se izoblikuje ohlapna zgodba iz serije kolažiranih fotografij, vključno s fotografijo okrvavljene postelje. Tako kot v svojih ostalih filmih avtorica tudi v tem raziskuje razmerja moči, ki so prisotna tako v »slovnici gledanja« kot v »slovnici jezika«.

Uranium Hex

RobSandra Lahire, Great Britain, 1987, digitalni format (posneto na 16 mm), 1.37, barvni, 11', brez dialoga

Avtorica z uporabo kalejdoskopske palete eksperimentalnih tehnik raziskuje rudarjenje urana v Kanadi in njegove uničujoče učinke tako na okolje kot na ženske, ki delajo v rudnikih. Obilica podob, od žensk med delom do srhljivih reprezentacij rakastih teles, spremljajo zoprni industrijski zvoki in neposredne informacije, ki jih posredujejo nekatere ženske.

K

Jayne Parker, Velika Britanija, 1989, 16 mm, 1.37, čb, 13', brez dialoga

Sprehod poznopopoldanskega sonca čez polico nad kaminom v času ene ure ali več, posnet v časovnih presledkih pri hitrosti ene sličice na sekundo. Utež na metronomskem nihalu se med snemanjem periodično nastavlja, da bi se spremenile fazne nastavitve dveh vzmetnih mehanizmov – enega v kameri, drugega v metronomu.

 Program so kurirale_i članice_i kolektiva BEEF – Bristol Experimental Expanded Film.

O KOLEKTIVU BEEF

Bristol Experimental Expanded Film (BEEF) je filmski in zvočni kolektiv, ki od leta 2015 podpira eksperimentalno ustvarjanje v Bristolu (Velika Britanija). BEEF ponuja neodvisno platformo in nujno potrebne vire za produkcijo, distribucijo in kritično razpravo umetnic_kov, pri čemer se osredotoča predvsem na eksperimentalne in analogne prakse. Članice_i BEEF sodelujejo in skupaj organizirajo redni program dogodkov, projekcij, predstav, razstav, rezidenc ter filmskih in zvočnih delavnic. Članstvo BEEF-a je mešanica umetnikov, kuratorjev, producentov, organizatorjev, pisateljev, učiteljev in akademikov, med katerimi so trenutno: Yas Clarke, Melanie Clifford, Katy Connor, Matt Davies, Simone Einfalt, Sam Francis, Louisa Fairclough, Kathy Hinde, David Hopkinson, Elisa Kay, Dani Landau, Eliza Lomas, Rod Maclachlan, Angela Piccini, Shirley Pegna, Laura Phillips, Claudia Pilsl, Niyaza Sagharija, Marcy Saude, Vicky Smith, Oliverja Sutherlanda, Snoozieja, Zoe Tissandier, Siôna Marshalla-Watersa, Melanie Thompson, Melisso Edwards in Diwasa Dewana. http://www.beefbristol.org/