BEEF II //

BEEF II //

Zavzeta zrnatost

SODOBNI EKSPERIMENTALNI FILMI BEEF

Filmi v tem programu odražajo tako materialno kakovost kot določeno miselnost. Zaznamujejo jih površinska granulacija, tekstura in zrnatost, ki izvirajo iz ročnih analognih metod, povezanih s filmi majhnih formatov. Ti filmi, ki se spopadajo s pogosto zahtevnimi in težkimi temami ter prikazujejo figure, perspektive in življenjske sloge z obrobja, posneti pa so z majhnim proračunom in uporabo alternativnih praks, odražajo odločnost, vztrajnost in trdnost. Lahko jih prištejemo k brezkompromisni realistični tradiciji, ki zaznamuje velik del britanske kinematografije: vztrajanje pri praksah in temah, ki grejo proti toku in so manj zastopane v mainstreamovskem filmu.

Zanjo in zanj in sonce

Laura Phillips, Velika Britanija, 2022, digitalni format (posneto na 16 mm), 1.78, barvni, 4', brez dialoga

Abstrakten 16-mm film, posnet na 16-mm filmski trak Orwo UN54, ki je bil ročno razvit, potem pa prekrit z novimi plastmi s pomočjo filmskih tehnik, ki ne vključujejo dela s kamero, in sicer z uporabo papirnatega lepilnega traku in cianotipije. Ponavljajoče se motive fotografije Modra frnikola in odtekanje vode v umivalniku z mnogoterim plastenjem podob lahko razumemo kot refleksivno sporočilo o ustvarjanju in kot šaljivo vizualno igro s pomenom odplak in ravnanja z odpadki. Soundtrack je ustvaril Mark Vernon, zvočni umetnik, ki se ukvarja s taktilnostjo in intimnostjo radia, znan pa je po svojem recikliranju terenskih posnetkov in zastarelih medijev. Tako zvok kot slika uporabljata repetitivne ritme, da bi simulirala ciklične sisteme, naj bodo to vodni krog, cikli iskanja zatočišča ali načini gledanja.

Zrnatost

Matt Davies, Velika Britanija, 2021, 16 mm, 1.37, čb, 3'12'', brez dialoga

16-mm kamera, ki jo umetnik drži ob trebuhu, usmerjeno proti tlom, posname eno samo sličico na vsakih 12 korakov med 29-kilometrskim sprehodom po plaži Chesil Beach v Dorsetu v Združenem kraljestvu.

Psihični padci

Louisa Fairclough, Velika Britanija, 2024, digitalni format, barvni, 28', slovenski video podnapisi

V tem kratkem liričnem esejskem filmu se glasovi pevcev prepletajo z Louisinim lastnim glasom med pozornim opazovanjem skicirke njene sestre Hette Fairclough. Preden si je vzela življenje, je Hetta (1973–2008) ustvarila neverjetno skicirko risb v obliki asemblažev in vizualnih pesmi, narejenih z uporabo ročno napisanih besedil in materialov, kot so nit, kamen in obrezane osebne fotografije. Številne risbe opisujejo fizično manifestacijo tesnobe in občutkov zadrege. Stran za stranjo Louisina govorjena in peta interpretacija sestrinih risb postane soundtrack filma. 

Levitev

Vicky Smith, Velika Britanija, 2025, 16 mm, 1.37, čb, 5', nemi

Performans pred kamero Bolex, v katerem sta dimenziji mirovanja in gibanja fizično uprizorjeni prek snemanja z različnimi hitrostmi. Mirujoča figura, nasičena s svetlobo, je videti močno presvetljena. Ko se plasti podobe premestijo in olupijo, postane očitno, da je ekspozicija pravilna in da svetlost dejansko povzročajo ponavljajoče se mnogotere superpozicije. 

Klavir Daphne Oram

Kathy Hinde, Velika Britanija, 2026, digitalni format (posneto na 16 mm), 1.33, barvni, 5', brez dialoga

To je nov film, ki se ustvarja za ta filmski program, v njem pa se poleg 16-mm posnetkov klavirja Daphne Oram in njenega doma uporabljata še tehniki fotograma in frotaža. 

»Moje delo se razvija iz partnerstva med naravo in tehnologijo, izraženega prek avdiovizualnih instalacij in performansov, v katerih kombiniram zvok, kiparstvo, podobe in svetlobo. Pogosto sodelujem z drugimi izvajalci in znanstveniki, velikokrat pa v proces dejavno vključim tudi občinstvo. Navdih črpam iz obnašanj in pojavov v naravnem svetu ter ustvarjam delo, ki je generativno, ki se razvija in je lahko drugačno vsakokrat, ko ga doživimo.« – K.H.

Forest Coal Pit

Siôn Marshall Waters, Velika Britanija, 2021, digitalni format (posneto na 8 mm), 1.37, barvni, 14', slovenski video podnapisi

Starejša brata živita skupaj na majhni kmetiji v Forest Coal Pitu. Ta portret, posnet na S8-mm filmski trak, raziskuje vsakdanjost, živahnost in intimnost njunega odnosa ter hiperlokalnega sveta. Medtem ko krmita živino in obdelujeta vrt, se pogovarjata o slonih na Kitajskem, lovcih jastogov, duhovih in samih sebi.

Pokrivala so veke

Dani Landau, Sanja Sarman, Madhuja Mukherjee, Anouk Hoogendoorn, Josh Wagner, Velika Britanija, 2022, digitalni format, barvni, 6'20'', slovenski video podnapisi

Film je bil ustvarjen z uporabo metode projekcije gibljivih podob na predmete in ponovnega snemanja teh projekcij. Metoda sinteze komponent postane vidna, saj lahko hkrati vidimo mnogotere plasti. To plastenje prek metode videoprojekcije je bilo uporabljeno za kombiniranje komponent, ki so jih ustvarili praktiki različnih disciplin. Kombinacija komponent je ustvarjalen dogodek, katerega rezultat so sličice na poti do končnega filma. 

Verižna reakcija

Niyaz Saghari, Velika Britanija, 2023, digitalni format (posneto na S8 mm), 1.37, čb, 9', brez dialoga

Video mladeniča, ki je bil leta 2020 usmrčen v Iranu, je postal viralen v nekaj dneh po njegovi smrti. Mladenič je tekel v počasnem posnetku in skočil v bazen. Da bi ohranila video, ga je Niyaz Sghari posnela s S8-mm kamero. Kamera je postala orodje za povečavo in žalovanje. 

Program so kurirale_i članice_i kolektiva  BEEF - Bristol Experimental Expanded Film.

Projekcija v prisotnosti avtoric_jev.

O AVTORJIH:

Dani Landau je filmski ustvarjalec in vizualni umetnik, specializiran za participativne dokumentarne filme. Poleg tega sodeluje pri različnih kolektivnih projektih na področju filma in medijskih umetnosti. Dani je član bristolskih kolektivov, med drugim Bristol Expanded and Experimental Film (BEEF) in Cube Microplex. Doktoriral je na University of the West of England.

Niyaz Saghari je iranska filmska ustvarjalka, ki živi in dela v Združenem kraljestvu. Zadnjih deset let snema kratke eksperimentalne dokumentarne filme. Študirala je filmsko režijo na Univerzi za umetnost v Teheranu in magistrirala iz animacije na Univerzi v Newportu. Tema njenega dela je kulturna zgodovina njene domovine in Bristola, s poudarkom na spominih in običajnih, vsakdanjih izkušnjah, ki veljajo za nepomembne. Njen izbrani medij je Super 8-mm filmski trak. Vodi delavnice, povezane s slednjim, dela pa tudi kot montažerka celovečernih dokumentarcev. Njena dela so bila prikazana na festivalih v Ann Arborju in Oberhausnu in na filmskem festivalu Alchemy.

Laura Phillips (1986) je umetnica, ki ustvarja s pomočjo fotokemičnih procesov na 16-mm filmu in terenskih posnetkov. Njeni performansi se umeščajo med vizualno glasbo, razširjen film in performans, obravnavajo pa teme zastarelosti, skupnega dobrega in informacijskih infrastruktur.

Kathy Hinde je interdisciplinarna umetnica, ki ustvarja instalacije, performanse in lokacijsko specifične izkušnje, prek katerih želi gojiti globljo in bolj utelešeno povezavo s svetom, ki presega človeškega. Prejela je častno omembo na natečaju Prix Ars Electronica ter nagradi Oram Award in Ivor Novello Award za zvočno umetnost.

Praksa Vicky Smith na področju eksperimentalne animacije vključuje podobe in sledi telesa. S pomočjo animiranja neposredno na filmski trak, igranega filma in performansa vzpostavlja napetost med fizičnim in materialnim ter tako raziskuje pogoje krhkosti, vztrajnosti in odpornosti. Njena dela se prikazujejo v galerijah in na festivalih po vsem svetu (Festival Courtisane, Mednarodni filmski festival v Rotterdamu, Fort Mason Center for Arts & Culture, San Francisco, 2025, Filmski festival v Ann Arborju, Michigan).

Siôn Marshall-Waters je valižanski filmski ustvarjalec, ki živi v Bristolu. Ker je študiral vizualno antropologijo na Univerzi v Manchestru, v svojem delu izhaja iz eksperimentalnega in etnografskega dokumentarnega filma. Njegov kratki film Forest Coal Pit (2021) je bil prikazan na filmskih festivalih, kot so BFI London Film Festival, Mednarodni filmski festival v Edinburgu, festival Courtisane ter Festival filma in gibljivih podob Alchemy. Film je bil nominiran za nagrado Grierson Award, prejel pa je tudi posebno omembo v tekmovanju za najboljši kratki dokumentarni film na Mednarodnem filmskem festivalu v Corku. Siôn je nedavno končal svoj prvi narativni kratki film Pen Mari (2025), ki sta ga podprla BFI Network in WePresents, producirala pa ga je Bosena (Enys Men).

Matt Davies se v svojem delu ukvarja predvsem z dejanjem poslušanja, živim nastopom in raziskovanjem na naključju osnovanih kompozicij skozi prizmo razširjenega filma. Z uporabo doma narejenih mikrofonov, magnetnega traku, abstraktnega gramofoniranja, mikro zvokov, predelanih projektorjev in ročno razvitih filmskih zank v ospredje postavlja trenutek in material projekcije. Njegovi pretekli projekti  vključujejo zvočno instalacijo By the Mark, the Deep, ki jo je ustvaril v sodelovanju z Milom Newmanom in vsebuje terenske posnetke iz potopljenega mesta Dunwich ter »Brunswick Light Ray Process«, raziskovalni projekt, ki uporablja svetlobo za snemanje zvoka. Trenutno opazuje nemirna vodna telesa in eksperimentira z optično-zvočnimi nihali

Mark Vernon je zvočni in radijski umetnik, čigar praksa se osredotoča na koncepte zvočne arheologije, magnetnega spomina in nostalgije. V svojem delu, ki se giblje na obrobjih zvočne umetnosti, glasbe in radiodifuzije, se ukvarja predvsem s terenskim snemanjem, obdelavo okoliških zvokov in močjo breztelesnega glasu. Kot vnet zagovornik radia kot umetniške oblike tudi soupravlja in kurira glasgowsko umetniško radijsko postajo Radiophrenia. Njegovi samostojni in skupinski glasbeni projekti so izšli pri založbah, kot so Kye, Staalplaat, Flaming Pines, Ultra Eczema, Entr’acte, 3Leaves, Misanthropic Agenda in Canti Magnetici.

Louisa Fairclough je filmska ustvarjalka in umetnica. V zadnjem desetletju je ustvarila serijo del kot odziv na skicirke svoje pokojne sestre Hette Fairclough, in sicer od instalacij razširjenega zborovskega filma na 16-mm traku do performansov s pevci. Louisa je ustanovna članica BEEF.