Sodelovanje med zasedbo Ensemble Cairn in skladateljem Lucasom Faginom se je začelo leta 2015, ko je Fagin v okviru naročil Radia France Alla Breve napisal skladbo »Psychedelic«, narejeno za sedem glasbenikov. Skladba premošča vrzel med tako imenovano »sodobno« in »aktualno« glasbo ter črpa navdih iz treh zelo referenčnih virov: Ligetija (Kammerkonzert), Pink Floydov (»On the Run« z albuma Dark Side of the Moon) in hipnotičnega slikarstva Victorja Vasarelyja. Skupna želja po poglobitvi v umetniške stvaritve je Lucasa Fagina spodbudila, da je v sodelovanju z avdiovizualnim umetnikom Borisom Labbéjem predlagal oblikovanje razširjene oblike v času in prostoru: Glass House, steklena hiša. Srečanje Labbéja in Fagina, ki si delita okus za popačenja, optične iluzije in geometrijske ekscentričnosti, je obetalo radikalen podvig. Njuno delo, ki črpa navdih iz vznemirljivega sveta znanstvene fantastike, skuša spremeniti zaznavo in dezorientirati čute s kompozicijo, ki je vizualna in zvočna, tako hipnotična kot psihedelična. Njuna ambicija je ustvariti novo vesolje, »psi-fi«, ki izžareva večdimenzionalnost.

Glass House črpa navdih iz spekulativne in nikoli realizirane ideje Sergeja Eisensteina iz 20. stoletja ter nove realnosti sodobnih družb: širjenja komunikacijskih omrežij, preglednosti in izmenjave podatkov, družbe nadzora, urbanih utopij, hiperpovezanosti ter odtujenosti. Utopije z začetka 20. stoletja se spreminjajo v distopije. V ozadju projekta Glass House hiše se pojavljajo Jevgenij Zamjatin (Mi), George Orwell (1984) in Byung-Chul Han (Družba transparentnosti).