MIRANDA PENNELL //

MIRANDA PENNELL //

Prakse umetnice in filmske ustvarjalke Mirande Pennell so vpete v različne oblike kritične arhivske prakse. Ustvarila je opus nagrajenih filmov in videov, v katerih raziskuje oblike kolektivnega uprizarjanja, naj gre za plesalce, vojake ali glasbenike.

V svojih najnovejših avdiovizualnih delih uporablja kolonialne arhive kot izhodišče za raziskovanje kolonialnega imaginarija. Osredotoča se na zgodovino britanskega bombardiranja iz zraka na Bližnjem vzhodu v povezavi z vrsto različnih arhivov. V Težavah (Trouble, 2023) se posebej zanaša na geodetske fotografije iz zraka, ki so jih posnele britanske Kraljeve zračne sile v Iraku, Transjordaniji in Egiptu leta 1928. Te vojaške podobe je britanski arheolog Osbert Crawford sočasno oblikoval v zbirko.

Raziskava Mirande Pennell je kot detektivska preiskava, saj išče sledi, ki so jih nehote za sabo pustili prav tisti klavci, ki jih je Zgodovina hvalila kot civilizatorje. V teh podobah ruševin, ki ponazarjajo imperialističen podvig vednosti in nadzora, Miranda Pennell odkriva brazgotine, skrite v arhivih; kot toliko nezaceljenih ran, skozi katere se potlačena Zgodovina ponovno dvigne, da bi izpodbijala uradno zgodbo.

Žrtve britanske (in evropske) kolonizacije skozi te razpoke vstajajo od mrtvih, da bi se maščevale; za vedno nevidne se manifestirajo skozi zvok grozljivk iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja. Avtorica z mešanjem esejistične oblike in žanrskih filmov ustvari grozljivo zgodbo, ki je srhljivo resnična. Film nas sili, da strmimo v temo Zgodovine in ne odvrnemo pogleda, ko nam ga ta vrne.

Za svoj video esej Nenavaden objekt (Strange Object, 2020) Miranda Pennell pravi, da so »iz zraka posnete fotografije nerazkritega koloniziranega ozemlja vzete kot izhodišče za meditacijo o podobah, izbrisu in pisanju zgodovine«. Režiserka v svojem doslej najdaljšem filmu Gostitelj (The Host, 2016) med raziskovanjem sodelovanja svojih pokojnih staršev z Anglo-iransko naftno družbo (zdaj BP) naleti na pisma naftnega geologa iz Irana iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ki se je kasneje podal v iskanje izvora »civilizacije«. Režiserka se v filmu loti lastne raziskave, da bi razvozlala znake iz fragmentiranih podob, zakopanih v arhivu BP. Potovanje skozi podobe preteklosti preplete zgodbe, vzete tako iz osebnega spomina kot iz dokumentov imperialne zgodovine, in postopoma zgradi sliko kolonialnega srečanja v 20. stoletju.

Človeški radio

Miranda Pennell, Velika Britanija, 2002, digitalni format (posneto na S16 mm), čb, 9', slovenski video podnapisi

Ljudje na različnih koncih Londona poleti leta 2001 plešejo v zasebnih trenutkih osebne prepustitve. Film je rezultat režiserkinega dela s prvimi desetimi ljudmi, ki so se odzvali na oglas v lokalnem časopisu, prek katerega je iskala »dnevnosobne plesalce« – ljudi, ki radi plešejo za zaprtimi vrati.

Ne morem se ti upreti

Miranda Pennell, Velika Britanija, 2005, digitalni format, barvni, 3'27'', brez dialoga

Enaindvajset plesalcev se igra igro mačke in miši z nepredvidljivo kamero. Izguba stika je lahko travmatična.

Tatu

Miranda Pennell, Velika Britanija, 2001, digitalni format (posneto na 16 mm), čb, 9', brez dialoga

Drevesa in prostoživeče živali opazujejo, kako izgubljeni polk vojakov s svojim repetitivnim paradiranjem preplavi pokrajino. Ritual vojaške vaje je izmenoma absurden in zlovešč. Vojaki lahke pehotne divizije izvajajo koreografijo, ki je bila izpiljena in estetizirana, da bi služila določeni funkciji: učinkovitosti. To je, dvojni funkciji preoblikovanja številnih teles v eno samo telo in očaranja opazovalcev z 'osupljivo' enotnostjo.

Zakaj so ubili polkovnika Bunnyja

Miranda Pennell, Velika Britanija, 2010, digitalni format, čb, 27'30'', slovenski video podnapisi

Film, ki so ga navdihnili spomini zdravstvenega misijonarja na mejnem območju Afganistana, sestavljajo arhivske fotografije kolonialnega življenja na skrajni severozahodni meji Britanske Indije ob prehodu v 20. stoletje. V filmu, ki išče sledi na robovih podob, posnetih sredi odpora proti kolonialni vladavini, avtorica postavi zvok v nasprotje s sliko in najde osupljivo kontinuiteto v britanskih prikazih oddaljenega kraja in ljudi.

Težave

Miranda Pennell, Velika Britanija, 2023, digitalni format, čb, 33', slovenski video podnapisi

Ta zgodba o duhovih raziskuje grozo – tako realno kot namišljeno. Medtem ko avtorica razmišlja o fotografijah iz zraka, posnetih v Iraku in Egiptu na začetku 20. stoletja, v sebi zaznava vse večji nemir zaradi podob, ki bi rade delile svoje nasilne skrivnosti. Anglijo je koloniziral plenilski duh in nemrtvi imperija začnejo odgovarjati vznemirjeni filmski preiskovalki.

O AVTORICI:

Miranda Pennell (1963) je umetnica in filmska ustvarjalka, ki živi in dela v Londonu. V njenem nedavnem in trenutnem delu so fotografski arhivi uporabljeni kot izhodišče za refleksijo o kolonialnih dediščinah. Sprva se je šolala na področju sodobnega plesa, njeni nagrajeni videi, v katerih je raziskovala koreografijo v vsakdanjem življenju, pa so se na veliko prikazovali in predvajali v mednarodnem prostoru. Kasneje, leta 2010, je magistrirala iz vizualne antropologije na  kolidžu Goldsmiths Univerze v Londonu, potem pa se je lotila praktične doktorske raziskave pristopov k aktiviranju podob iz imperialnih arhivov, ki jo je zaključila leta 2016. Sedaj uči prakse gibljivih podob in uprizoritvene prakse; včasih piše in kurira; kot aktivistka pa deluje na področju politike antirasizma, internacionalizma in človekovih pravic.