MIRANDA PENNELL //

MIRANDA PENNELL //

Prakse umetnice in filmske ustvarjalke Mirande Pennell so vpete v različne oblike kritične arhivske prakse. Ustvarila je opus nagrajenih filmov in videov, v katerih raziskuje oblike kolektivnega uprizarjanja, naj gre za plesalce, vojake ali glasbenike.

V svojih najnovejših avdiovizualnih delih uporablja kolonialne arhive kot izhodišče za raziskovanje kolonialnega imaginarija. Osredotoča se na zgodovino britanskega bombardiranja iz zraka na Bližnjem vzhodu v povezavi z vrsto različnih arhivov. V Težavah (Trouble, 2023) se posebej zanaša na geodetske fotografije iz zraka, ki so jih posnele britanske Kraljeve zračne sile v Iraku, Transjordaniji in Egiptu leta 1928. Te vojaške podobe je britanski arheolog Osbert Crawford sočasno oblikoval v zbirko.

Raziskava Mirande Pennell je kot detektivska preiskava, saj išče sledi, ki so jih nehote za sabo pustili prav tisti klavci, ki jih je Zgodovina hvalila kot civilizatorje. V teh podobah ruševin, ki ponazarjajo imperialističen podvig vednosti in nadzora, Miranda Pennell odkriva brazgotine, skrite v arhivih; kot toliko nezaceljenih ran, skozi katere se potlačena Zgodovina ponovno dvigne, da bi izpodbijala uradno zgodbo.

Žrtve britanske (in evropske) kolonizacije skozi te razpoke vstajajo od mrtvih, da bi se maščevale; za vedno nevidne se manifestirajo skozi zvok grozljivk iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja. Avtorica z mešanjem esejistične oblike in žanrskih filmov ustvari grozljivo zgodbo, ki je srhljivo resnična. Film nas sili, da strmimo v temo Zgodovine in ne odvrnemo pogleda, ko nam ga ta vrne.

Za svoj video esej Nenavaden objekt (Strange Object, 2020) Miranda Pennell pravi, da so »iz zraka posnete fotografije nerazkritega koloniziranega ozemlja vzete kot izhodišče za meditacijo o podobah, izbrisu in pisanju zgodovine«. Režiserka v svojem doslej najdaljšem filmu Gostitelj (The Host, 2016) med raziskovanjem sodelovanja svojih pokojnih staršev z Anglo-iransko naftno družbo (zdaj BP) naleti na pisma naftnega geologa iz Irana iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ki se je kasneje podal v iskanje izvora »civilizacije«. Režiserka se v filmu loti lastne raziskave, da bi razvozlala znake iz fragmentiranih podob, zakopanih v arhivu BP. Potovanje skozi podobe preteklosti preplete zgodbe, vzete tako iz osebnega spomina kot iz dokumentov imperialne zgodovine, in postopoma zgradi sliko kolonialnega srečanja v 20. stoletju.

Nenavaden objekt

Miranda Pennell, Velika Britanija, 2020, digitalni format, čb, 15', slovenski video podnapisi

Operacija enote Z v svetu, daleč od našega, je bila nekakšen eksperiment, preizkus. In ta kraj, ki so ga naseljevala bitja, drugačna od nas, je služil kot laboratorij. Uspešen rezultat bi zagotovil prihodnost enote Z in omogočil, da se njen podvig razširi, njene metode pa uporabijo na drugih svetovih. Preiskava imperialnega ustvarjanja podob in uničevanja. V filmu so iz zraka posnete fotografije nerazkritega koloniziranega ozemlja vzete kot izhodišče za meditacijo o podobah, izbrisu in pisanju zgodovine.

Gostitelj

Miranda Pennell, Velika Britanija, 2016, digitalni format, čb/barvni, 60', slovenski video podnapisi

Avtorica se spremeni v forenzično detektivko, medtem ko sestavlja na stotine fotografij v iskanju tistega, kar je po njenem mnenju zakrita zgodovina, le da bi se znašla znotraj zgodbe, ki jo raziskuje. V filmu preiskuje dejavnosti podjetja British Petroleum (BP) v Iranu; zgodbo o moči, imperialnem napuhu in katastrofi. Medtem ko se v ozadju premikajo tektonske plošče geopolitične zarote, nas film vabi, naj si spet in spet ogledamo podobe, ki jih je proizvedlo naftno podjetje, in osebne fotografije, ki so jih posneli njegovi britanski uslužbenci v Iranu – vključno z avtoričinimi starši –, ne zaradi tega, kar kažejo, pač pa zaradi tistega, kar razkrivajo. Film govori o zgodbah, ki jih pripovedujemo o sebi in drugih, dejstvih in fikcijah, po katerih živimo, in njihovih posledicah.

Moški številka 4

Miranda Pennell, Velika Britanija, 2024, DCP, barvni, 10', slovenski video podnapisi

Gaza, december 2023. Soočenje z vznemirjajočo fotografijo v družbenih medijih sproži vprašanja o tem, kaj pomeni biti opazovalec.

O AVTORICI:

Miranda Pennell (1963) je umetnica in filmska ustvarjalka, ki živi in dela v Londonu. V njenem nedavnem in trenutnem delu so fotografski arhivi uporabljeni kot izhodišče za refleksijo o kolonialnih dediščinah. Sprva se je šolala na področju sodobnega plesa, njeni nagrajeni videi, v katerih je raziskovala koreografijo v vsakdanjem življenju, pa so se na veliko prikazovali in predvajali v mednarodnem prostoru. Kasneje, leta 2010, je magistrirala iz vizualne antropologije na  kolidžu Goldsmiths Univerze v Londonu, potem pa se je lotila praktične doktorske raziskave pristopov k aktiviranju podob iz imperialnih arhivov, ki jo je zaključila leta 2016. Sedaj uči prakse gibljivih podob in uprizoritvene prakse; včasih piše in kurira; kot aktivistka pa deluje na področju politike antirasizma, internacionalizma in človekovih pravic.