SHUNSAKU HAYASHI //
SHUNSAKU HAYASHI //
Shunsaku Hayashi je eden najbolj samosvojih in izvirnih avtorjev med že tako posebnimi in samosvojimi ustvarjalci na področju avtorskega animiranega in eksperimentalnega filma. V osnovi je Shunsaku-san slikar, vendar se je postopoma specializiral za oživljanje svojih slikarskih mojstrovin. Vse, kar vidimo v njegovih filmih, nastaja analogno, z risanjem na slikarsko platno ali papir. In prav v tem je njegov avtorski čar. V digitalnem svetu, ki nas obdaja, Shunsaku vztraja pri ročnem slikanju oziroma risanju vsake posamezne sličice, ki jih nato fotografira z digitalnim fotoaparatom, skenira in montira v programu After Effects. Tako mu uspe ohraniti teksture ročno risanih likov v digitalnem formatu.
Ko sem na zagrebškem Animafestu gledal njegov celovečerni prvenec Invisions (Monument) (2025), ki je nastal kot posledica avtorjevih spominov na čas in prostor, ko je kot prostovoljec pomagal po uničujočem potresu s cunamijem v Fukušimi (veliki vzhodnojaponski potres, 11. marca 2011), sem se že med projekcijo čudil, kako odlično delujejo zvok, barve in abstraktna naracija zgodbe. V celovečercu kombinira risbo, fotografije in video posnetke, da bi prikazal fragmente popotresnega okolja.
Čeprav so prav vsi Shunsakujevi stop-motion animirani filmi improvizirani (nastajajo brez scenarija, zgodborisa in animatika), jih odlikuje poseben občutek za ritem in čas. Ker/Ko se osredotoča na različno časovnost slikarstva in gibljive podobe, ustvarja slike, v katerih čas poteka linearno, nato pa s tem materialom ustvari še animacijo. V sliki se gibanje časa, prisotno v gibljivih podobah, zamenja s fizičnim gibanjem gledalčevega telesa, hkrati pa je ves čas, ki je zajet v gibljivi podobi, shranjen znotraj enega samega prostora slike.
V enem redkih intervjujev Shunsaku razloži, da je njegova obsedenost z animacijo posledica srečanja s filmi češkega nadrealista Jana Švankmajerja. Čeprav Švankmajerjevih filmov kot mladenič še ni razumel, pa so v njem vzbudili neizmerno željo po oživljanju neživega. S študijem slikarstva je prišel do ugotovitve, da je njegova življenjska pot iskanje nove umetniške poti na sečišču slikarstva, eksperimentalnega filma in animacije. Odtlej neizmerno uživa v ustvarjanju prepleta različnih zvrsti umetnosti znotraj vsake sličice, ki jo nariše za svoj film.
Igor Prassel
Invisions (Monument)
Shunsaku Hayashi, Japonska, 2025, DCP (posneto na mini DV), barvni, 74', brez dialoga
Shunsaku Hayashi, Japonska, 2025, DCP (posneto na mini DV), barvni, 74', brez dialoga
Prvi celovečerec Shunsakuja Hayashija Invisions poteka v manj kot enem dnevu od sončnega vzhoda na enem kraju do sončnega vzhoda na drugem kraju istega planeta. V zgodbi se prepletejo spomini posameznikov, ki obsegajo tako preteklost kot prihodnost. Razpoke, ki se pojavijo na eni lokaciji, odmevajo na drugih krajih in ob drugih časih. Film skozi prizmo magičnega realizma preplete te verige razpok z notranjimi svetovi tistih, ki jih opazujejo, pri čemer skuša izdelati moderno mitološko domišljijo.
Animacija se začne z absurdnim prizorom: s pogledom na sončni vzhod skozi žičnato ograjo. Ko sončna svetloba prehaja skozi prepreko, je sonce videti fragmentirano, pri čemer se iz ene same entitete spremeni v mnogotere oblike. V naslednjih sekvencah se gledišče premika med subjekti, pri čemer je vsaka perspektiva ukoreninjena v drugem kraju in časovnem pasu. Te premike zaznamujejo spremembe barve in sloga animacije. Vsako poglavje se povezuje s simbolično pokrajino, dogodkom ali ponavljajočim se motivom. Spomini, ki jih telesa nosijo v sebi, poganjajo njihovo preoblikovanje v nove entitete. Zgodba se razvije s povezovanjem teh individualnih spominov, vtisnjenih v telo, s kančki nasilja in sledmi, ki jih za sabo pušča pozaba.
O AVTORJU:
Shunsaku Hayashi (1992) je slikar in filmski ustvarjalec. Študiral je likovno umetnost na kolidžu Goldsmiths Univerze v Londonu, za kar je med letoma 2012 in 2015 dobil štipendijo japonske Agencije za kulturne zadeve. Njegov prvi animirani film v tehniki stop-motion, Remember (2015), je prejel zlatega jezdeca za animirani film na 28. ediciji festivala Filmfest Dresden. Leta 2017 je Interstitial osvojil veliko nagrado žirije za kratki animirani film na 23. filmskem festivalu Slamdance, Railment (2017) pa je prejel nagrado Chris Frayne Award za najboljši animirani film na 55. filmskem festivalu v Ann Arborju. Leta 2019 je bil Leaking Life izbran za sekcijo Generacija 14plus na 69. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu. Leta 2020 je bil Hayashi podeljevalec nagrad na študentskih oskarjih. Njegov kratki film Our Pain (2023) je prejel nagrado High Risk na Mednarodnem festivalu animiranega filma Fantoche in posebno nagrado žirije na Animafestu v Zagrebu.
Projekcija v prisotnosti avtorja.
Screening in the presence of the author.