Zadovoljiti brezno /

Public Relations

Gabriel Sanceau Fuks, Brazilija/Kanada, 2015, DCP, čb, 11’, brez dialoga

»Arhitektke_i moči v Združenih državah morajo ustvariti silo, ki se lahko čuti, ne pa tudi vidi. Moč ostane močna, ko ostane v temi; izpostavljena sončni svetlobi začne izhlapevati.« — Samuel P. Huntington

Ogenj v morju

(Fuego en el mar)

Sebastián Zanzottera, Argentina, 2022, DCP, barvni, 15’, brez dialoga

Podobe gorečega morja sprožijo sanje s fotografijami mojega očeta v tovarni za pridobivanje nafte in zemeljskega plina v patagonski stepi leta 1982; fotografije je posnel, ko je delal za argentinsko državno plinarno pred njeno privatizacijo in zaprtjem. V teh tovarnah se zvočna pokrajina vetra zlije z brnenjem strojev, tako kot se ekstrakcija goriva zlije s škodo, povzročeno zemlji in telesom. Film predlaga sanjsko križanje odsotnosti, sledi na telesu in konstrukcije moškosti delavcev v naftni in plinski industriji.

Cerro Saturno

Miguel Hilari, Bolivija, 2021, DCP, čb, 13’15’’, brez dialoga

Gorska veriga v megli in snegu. Človeška odsotnost, starodavni sveti kraji. Pojavijo se sledi: makadami, antene, daljnovodi. Pojavijo se človeški obrazi, za okni in dežjem. Mesto.

Praznik

(Feriado)

Azucena Losana, Brazilija/Mehika/Argentina, 2021, DCP (posneto na 16 mm), čb, 2’06’’, ap

Elektromagnetne pokrajine São Paula in Ría de Janêira se premikajo na nepravilen način in lahko vidimo tisto, kar je zunaj sličice. To hekanje podob se povezuje s pesmijo E se Jesus fosse preto (In če bi Jezus bil črn) brazilskega pesnika Bruna Negrãa, ki predlaga nov način zamišljanja nekaterih naših zakoreninjenih prepričanj.

Quebrantahuesos

Martin Baus, Čile/Ekvador, 2021, DCP, čb/barvni, 10’, angleški in slovenski podnapisi

Quebrantahuesos po navdihu serije poetičnih intervencij, ki so jih Nicanor Parra, Enrique Lihn in Alejandro Jodorowsky izvedli leta 1952, ustvari kolaž čilskih filmov militantnega agitpropovskega imaginarija pred državnim udarom, ki ga preplete s filmskimi posnetki grafitov, narisanih na zidove po uporu oktobra 2019. Rezultat je srečanje med političnim jezikom preteklosti in sedanjosti.

Gospodje (brez kazanja s prstom)

(Ñores (sin señalar))

Annalissa Quagliatta, Mehika, 2016, DCP (posneto na 16 mm), čb, 2’45’’, angleški in slovenski podnapisi

Film prikaže Mehiko kot državo, kjer so tisti, ki obsojajo korupcijo in nekaznovanost, utišani. Delo se osredotoča na umor novinarja Rubéna Espinose ter aktivistk Nadie Vera, Alejandre Negrete, Yesenie Quiroz in Mile Virginia, ikonični dogodek, ki ponazarja rastoče nasilje v zvezni državi Veracruz. Uporaba črno-belega filma mu daje videz drugega obdobja: kontekst nasilja in krivice je sedanji, toda vprašanja se zdijo ista kot prej, kot stara zgodba, ki se vedno znova ponavlja.

Neskončna zanka za upor

(An Infinite Loop for Resistance)

M. Woods, ZDA, 2018, DCP, barvni, 5’40’’, brez dialoga

To je medijsko oblikovan napad, katerega cilj je prekinitev vsemogočnosti hiperrealizma in fašistične banalnosti – najbolje ga simbolizira goreča lutka Donalda Trumpa, narejena iz lateksa. To je nasilni kolaž – delčki simulakerskega kravala, izgred v medijskih odpadkih. Mišljen je za projekcijo kjerkoli – kot poziv k orožju, način spodbujanja in poskus zatresti normalizacijo nestrpnosti in avtoritarizma. To je bolj klic k #Uporu kot #Zoperstavljanju. To ni priložnost za fototermin. Preden nas preplavi estetika niča, se moramo zbuditi in se boriti proti dejavnemu zlu, ki seva iz sedeža »moči« in spreminja realno prek mediatiziranega nihilizma.